Otroci opozarjajo na varno vožnjo!

Joj, zadnje dni sem popolnoma zasedena in okupirana, zato mi za pisanje bloga skoraj ne ostane časa! Te dni smo se mladi na Viru organizirali in zbirali podpise za peticijo, saj si želimo, da bi se na Bukovčevi cesti (glavni cesti) postavili ležeči policaji. Le-ti so menda sicer že v planu, ko se bo cesta na novo preplastila (predvidoma v roku parih mesecev), vendar menimo, da podpora celotnega naselja ne more škodovati.
Skratka, v teh dneh smo hodili od hiše do hiše in zbrali presenetljivo število podpisov. Dva dni nazaj smo jih imeli preko 300, prepričana sem, da smo jih do sedaj že zbrali preko 500. Podpise bomo zbirali še v nedeljo po obeh mašah. Torej kdor še ni podpisal, pa bi si vseeno želel, se lahko oglasi pred cerkvijo na Viru v nedeljo, predvidoma nekje med 8:30 in 9:30 ter 10:30 in 11:30. O zbiranju naših podpisov je poročal tudi spletni časnik Žurnal24, ki je celo objavil moje fotografije in zelo na hitro zmontiran in posnet video: http://www.zurnal24.si/hh-clanek-236855

Poleg zbiranja podpisov je že bila zelo odmevna tudi akcija s prižiganjem svečk ob glavni cesti, ki je ganila mnoge, po spletu in po medijih pa je zaokrožila neverjetno hitro. Tudi o tem je poročal Žurnal24 (http://www.zurnal24.si/prizgali-so-svece-in-zahtevali-grbine-clanek-236496), zelo odmevna pa je bila tudi objava na mojem blogu “Bukovčeva cesta s svečkami“.

Danes sem se ravno peljala proti domu, ko me je na glavni cesti pričakal nenavaden prizor. Ravno, ko sem pripeljala izza ovinka sem zagledala fantka z odsevnim telovnikom in manjšo tablo s številko 50. Takoj sem pogledala na števec za hitrost, da sem preverila, če res vozim po omejitvi (pravzaprav vedno vozim po omejitvah, ampak v tem primeru je zagotovo vsak preveril še enkrat ali dvakrat). =)
Na večji razdalji (približno med Ipavčevo in Robovo ulico) je na vsakih nekaj metrov stal otrok z odsevnim jopičem in tablo. Sprva na moji desni strani, da so opozarjali nas, ki smo prihajali iz strani Domžal, naprej pa so stali na nasprotni strani, kjer so opozarjali voznike, ki so se peljali iz smeri Kamnika. Ljudje so bili zagotovo vsi precej presenečeni, saj so vsi vozili 50km/h, tisti, ki niso pa so nemudoma stopili na zavore.
Ko sem fotografirala, sem tudi vprašala par otrok, če jim uspeva in ponosno so mi povedali, da jih vsi opazijo in vozijo po pravilih. Govorila sem tudi z dvema odraslima, ki sta spremljala otroke. Povedala sta mi, da je akcija nastala precej spontano in ni v sklopu kakšnega šolskega programa. Pobudnik akcije je bil sicer g. Franc Prelovšek, sponzorstvo in pomoč pa jim je ponudila tudi zavarovalnica Triglav, ki jim je priskrbela jopiče. Pri izdelavi znakov sta jim pomagala Anton Skok s.p. in pa Flerin Miro s.p..
Sama sicer menim, da bi kaj podobnega res lahko izvajali tudi v šolah, recimo kot del osveščanja o varnosti v prometu. Skratka, vsi so z veseljem sodelovali, jaz pa sem z veseljem akcijo dokumentirala. Več kot očitno je, da je varnost v prometu na Viru začela povezovati vse generacije. Upam samo, da bomo z vsem tem res dosegli nek uspeh in preprečili kakšno nesrečo… Žal pa preteklosti ne moremo spremeniti…

Nekaj fotografij od danes.

Bukovčeva cesta s svečkami

Tokratna objava na mojem blogu bo malce drugačna. Običajno pišem v angleščini in o bolj veselih stvareh, a tokrat ima prednost slovenščina in tragedija. V soboto se je praktično na koncu ulice, v kateri živim, zgodila huda prometna nesreča. Kot pravijo priče in mediji, naj bi dva fanta v audi-jih tekmovala in vzporedno vozila po Bukovčevi cesti na Viru pri Domžalah. Kot pravijo, naj bi vozila nad 150, če ne celo nad 170km/h. To se ni zgodilo prvič in na to problematiko so nekateri že opozarjali, sama pa sem pred leti tudi že pisala policijski upravi naj ukrepa in večkrat postavi radarje na omenjeno cesto. Očitno moje prošnje niso padle na plodna tla, saj smo policijsko kontrolo tu v več letih videli le redko.
V omenjenem sobotnem dogodku se dirkanje ni izšlo in audi-ja sta trčila v avto, ki ravno zapeljal na glavno cesto iz parkirišča nesproti trgovine Tuš. Žal je fant v tem avtomobilu umrl že na kraju nesreče, čeprav so ga praktično takoj začeli oživljati. Fant je živel le kakšen kilometer stran, na isti glavni cesti.
Kot poročajo mediji, sta povzročitelja prometne nesreče ostala brez poškodb. Najbolj pa smo se vsi zgrozili, ko smo izvedeli, da sta takoj po nesreči le stala ob robu ceste, brez kakršnihkoli znakov obžalovanja in z izjavami “Saj imava kasko.” Kasko ne vrne življenja.
Včeraj, v sredo, je bil pogreb in očitno se je našla skupina ljudi, ki je bila pripravljena spontano organizirati nekaj, kar bi bilo v spomin žrtve, hkrati pa bi tudi opozarjalo druge, naj vozijo zmerno in previdno. Od 20:00 dalje, so se ob Bukovčevi cesti začele prižigati svečke in vsi smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da je ljudi in svečk veliko več kot smo pričakovali. Kot mi je omenil eden od pobudnikov dogodka, naj bi bilo svečk preko 1200. In če upoštevam, da so bile res na razdalji dolgi okrog 2km, ponekod na obeh straneh, ponekod bolj strnjeno in ponekod bolj na široko, sem prepričana, da te številke držijo.
Vsi, ki smo do ceste prišli malce kasneje, ko so svečke že gorele, smo bili res kar malce šokirani. Prizor je bil žalosten, a hkrati veličasten. Srečevala sem različne ljudi in vsi so z veseljem poklepetali z menoj. Nekateri so poznali fanta, ki je umrl, drugi njegove starše, tretji pa sočustvujemo kljub temu, da fanta nismo poznali.
Virjani si že dlje časa želimo varnejšo glavno cesto, a do sedaj naše želje še niso bile uslišane. Žal se je moralo prej zgoditi nekaj tragičnega, da bodo morda sledile kakšne spremembe. Zdaj smo se začeli povezovati in trudimo se, da bi na cesto postavili ležeče policaje ali karkšnokoli drugo rešitev, ki bi zagotovila večjo varnost in bi divjake prisilila v počasnejšo vožnjo. Žrtve žal ne moremo obuditi, lahko pa preprečimo nove nesreče. Z akcijo s svečkami želimo vzbuditi pozornost širše javnosti in s tem opozoriti na varnost v prometu. Prav tako upamo, da bo ta dogodek opažen s strani odgovornih za naše ceste in upamo, da bojo rešitve in ukrepi hitreje dosegli svoj cilj.
Na Viru tako hude prometne nesreče do sedaj še ni bilo in upamo, da je nikoli več ne bo. Vsi Virjani smo pod vtisom in na nesrečo ne moremo kar tako pozabiti, predvsem pa se vsi zavedamo, da bi to lahko bil kdorkoli od nas ali naših svojcev. Prosimo vse, ki vozijo po tej ali po katerikoli drugi cesti, naj vozijo previdno in po omejitvah, čeprav se zavedamo, da so vsa ta opozorila dnevno izrečena in slišana, pa jih mnogi kar ignorirajo in pozabijo…

From Pelegrin to Poreč

Second day of my weekend at the sea side. We went for a short ride to a small village named Pelegrin. Until now I always just passed it by, but now we stopped and I took some photos. The place is nothing special to be honest, but it is nice for a walk along the shore and to enjoy some peace and quiet, since there is not many people.
I took more photos in the afternoon, when we went to Poreč. I know this town very well, because I visit it every year, usually more then once. But this time it was total different experience, because they had some sort of Medieval Days or some event like that. Ok, I guess it was more like 17th century event, but either way, it was amazing! The whole town looked a bit like back in time. The main square had some towers and banners, there were stands with different things – local wines, honey, oil and other food for example. Then they had a cute merry-go-round with baskets, so kids were able to sit in there and some man pushed them around. So cute! And they had that game, you’ve probably seen it on tv or in some book, when court jester sits on some shelf and people are throwing stones at the target. If they hit the target the jester falls in a barrel full of water. So funny, but people actually really enjoy doing that. I guess that type of fun never gets old! =D
Beside all that, there were a lot of people dressed in clothes from that are. Girls with pretty hair, make-up, corsets and wide skirts, then lower class people with simple clothes and they even had sick people that were dressed in some worn-out potato bags or something like that. When you walked among these people you were almost convinced that you are in a wrong era.
After we finished walking around the town and we decided to go back to the car, we passed a large tribune. We’ve seen it before, but now it started to fill, so we joined the crowd. They had knights competition, where knights had to ride a horse and hit the target (some weird moon-like sad face picture) with a spear. People were obviously quite happy with the event, because they were cheering and waving like they probably did in old times. So cool!
Anyway, this was an interesting day and I really hope they will continue with events like this, because they are unique, educational and I am sure they attract a lot of tourists.
Here are some photos from Saturday.

Sunset at Novigrad, Croatia

Finally I took some time for the seaside this season, though only for the weekend. I’ll divide these photos in three different blog posts, because they are all different themes and different days. On Friday evening we arrived to Novigrad, so we went for a walk along the coast right before the sunset. The sky was full of dark clouds and the sun rays were trying to peek from behind them, so it was very dramatic. I took some photos and yes, they are a bit edited, though to be honest, the sky really was like that – dark, cloudy, dramatic, interesting colours… Amazing.
And right when I said how cool it would be if that fishing boat in the distance would come closer, I noticed that it really was going our way and the seagulls were following it.
It was one amazing evening and here are my photos.

Mali Grad above Kamnik

Kamnik is my hometown, or to be more specific, I used to live in a house on the outskirts, but the town centre is like home to me too. I also visited a high school there, so I guess it is still like a second home to me. I don’t go to Kamnik very often now, even less to the old part of town, but when I do go, I always like to walk up to the chapel on the hill, because views from there are amazing.
This time it was cloudy, so you couldn’t see the Alps, but it was still nice to see the rooftops of all these old buildings, narrow streets and tiny people below. If you get a chance you really should stop and take a walk through town and up to this chapel.
So here are some photos I took while walking around the chapel Mali Grad above Kamnik.